Včasih se sprašujem, kaj zame pomeni oaza miru? Je to nekaj, kar mi predstavlja počitek, udobje ali nekaj zabavnega, divjega? Morda preplet obojega? In kaj predstavlja oaza miru za družbo nasploh? Je to nekaj kar lahko posplošimo in najdemo skupni imenovalec, nekaken dogodek, mesto – nekaj kar lahko poimenujemo oaza miru, ki jo kot takšno dojemajo širše množice.
Sam sem skozi svoje življenje sem izkusil mnogo doživetij. Prepotoval sem veliko držav, od Vietnama do Nigerije ter nato od Čila do Švedske. Nekaj poti sem ubral iz poslovnih razlogov, spet druge zaradi želje po izkušnjah. Srečal sem se z ljudmi, ki imajo drugačne običaje ter navade kot jaz ter kot okolje iz katerega prigajam sam, ampak smo vseeno uspeli najti skupno linijo, ki je večinsko temeljija na idejah srčnosti, dobrohotnosti in pravičnosti. Nekega večera sem v glavnem mestu Slonokoščene obale pil čaj in se pogovarjal s trgovko. Ta interakcija se sama po sebi morda zdi popolnoma nepomembna, pa vendar je bil to eden izmed trenutnov, ki mi je pomagal dokočno uvideti tisto, kar opažam že dolgo, a si morda nisem želel priznati tega. Vsa preizpraševanja življenja ter mojega lastnega obstoja, ki so se pojavljala ob mojih potovanjih so se v trenutku razblinila v nič – je to morda oaza miru, o kateri sanja človeštvo? Zavedel sem se, da vsa ta potovanja nimajo prav nikakršne teže in hkrati vso težo obenem. Vsi ti trenutki, ki sem jih doživel so bili polni ravno zaradi vseh teh minornih interakcij, ki mi prinašajo srečo in ljubezen do življenja.
Prav vsi to dogodki tvorijo tisto, čemur lahko rečemo oaza miru. Srečen sem, da sem izkusil vse to, ampak vem, da bi vsa ta doživetja bila predominantno nesmiselna brez omenjene realizacije. To je tisto, kar šteje in tisto kar je resnično izpopolnilo moje doživljanje sveta, okolice in ljudi.