Kopalnica je na splošno prostor čistoče. Po dolgem dnevu pod tušem izperemo vse kar se je fizičnega in mentalnega nabralo na naših telesih. Po prespani noči v umivalniku osvežimo svoj obraz in nanj nanesemo ličila, ki poudarijo našo lepoto. Na sobotni večer si v objemu banje privoščimo aromatično kopel in potem svoje telo natremo s hranilnim oljem. Ko tako razmišljamo je kopalnica skoraj da svetišče lepote, nege in čistoče. In ravno tukaj je čistoča okolja v katerem se opisani rituali izvajajo tako zelo pomembna, za doseganje popolne sprostitve in večjega zadovoljstva, nas samih. Velikokrat so ravno kopalniške armature tiste, ki nas povlečejo cel kup umazanije. Od vodnega kapna, sledi kapljic, mila, ostankov ličil, prstnih odtisov in madežev raznih krem ter las, vse se kar prilepi na armature, ki drugače krasijo kopalnico. V nadaljevanju smo zbrali nekaj nasvetov, kako ohraniti armature čiste, brez večjega truda, s pomočjo le nekaj manjših sprememb.

Voda, ki postane kamen
Najbolj očitna težava, ki kvari videz čistoče naše armature je zagotovo voda, katere ostanki se čez čas lahko naberejo v bel vodni kamen, še posebej opazen na svetlečih ali temnejših površinah. Preprosta rešitev je ta da v bližini kopalniške armature vedno hranimo suho krpico, po možnosti iz mikrovlaken in po uporabi umivalnika, površino do suhega obrišemo. Tako se voda namreč ne bo zadržala na elementu in se vodni kamen ne bo mogel nabirati na njej.
Potrebna je nežnost
Velikokrat so kopalniške armature, posebaj tiste, katerih površina je malce bolj posebna, kot recimo medeninasta, mat ali črna, precej občutljive. Groba agresivna čistila so za to v tem primeru glasen ne. Saj bodo le ta kot tudi drgnjenje z grobo gobico površino ne čistila, temveč poškodovala in s tem uničila lepoto armature. Najbolje je uporabiti nežno krpico in blago čistočo, ter vedno upoštevati navodila proizvajalca armature v naši kopalnici.