In danes še zadnji trening pikada in konec bo s treningi za to sezono. Čaka nas samo še zaključno prvenstvo v elektronskem in klasičnem pikadu. Potem pa bom verjetno puščice pospravil v predal, ne vem še, se še moram odločit. Razlog pa tiči v utrujenosti od vsega. Od vodenja pikado lige v naši regijo, do organiziranja raznih pikado turnirjev in konec koncev utrujen še od vodenja naše krovne zveze. Vsega se je že preveč nabralo in sploh več ne uživam v igranju pikada. Žal niso vsi kot jaz, vedno moraš nekoga prosit in klicat po telefonu. Vem, da ne smem drugih sodit po sebi, samo ne morem iz svoje kože. Če dam ja maksimum od sebe, tudi od drugih pričakujem enako. Pa žal ni tako. Vzemimo na primer samo današnji zadnji trening. Točno se ve, že pet let, odkar obstaja naš pikado klub, da so treningi ob ponedeljkih do 19 ure naprej. Vsi to vejo.
Pa vseeno moram vsakega posebej vprašat in prosit, da se treninga udeležijo. Ko napišem v skupino, ki jo imamo narejeno ravno z razlogom obveščanja, danes trening, odgovora nobenega. Mogoče en ali dva se oglasita in potrdita ali ne svoj prihod na trening. Točno se ve, da od doma štartam petnajst minut pred začetkom treninga, da kdor hoče se lahko pelje z menoj, pa vseeno dobim sporočilo, kdaj gremo danes. Noro. In to mi pobira vedno več energije, preveč, da bi lahko še nadaljeval tako. Bom vse to predal nekomu drugemu in bom samo še igral pikado, z užitkom in brez obveznosti do ostalih. Če pa ne bo nobenega, ki bi to prevzel pač ne bo. Ne bom se več nerviral, samo še uživat hočem v igranju pikada, da je tako kot je bilo prej. Če pri nas ne bo več nič bom pa samo še po pikado turnirjih hodil. Za svoj hobi in užitek. Pika.