Za podaljšan vikend smo se z družino odpravili na izlet v hribe. Z lepo urejene ceste smo kmalu zavili na stransko, zelo ozko cesto, ki se je še naprej ožala. Otroci so spraševali, ali smo se izgubili.
Obdajala so nas drevesa in zelenje, kmalu pa smo prišli na odprto jaso, kjer je cesta vodila naprej ob robu travnika. Daleč pred nami smo zagledali kočo s streho, ki je segala skoraj do tal. Ob poti sem opazila pašni pastir in se zamislila, kako dolgo ga že nisem videla.
Z možem sva načela pogovor o pašnem pastirju, otroci pa so hitro vprašali, kaj je to. Razložila sem jim, da je to ograja, ki varuje pašnike in živali. Žica, napeljana od stebra do stebra, je pod električno napetostjo in deluje na principu električnih impulzov. Ti so močni le toliko, da živali le rahlo opomnijo, da ne morejo čez. Takšen pašni pastir je popolnoma varen za živali. Na travnikih se pasejo govedo, koze, osli in ovce, ki morajo ostati v svojih ogradah. Ne smejo zaiti na njive in polja, kjer kmetje pridelujejo hrano, prav tako pa do njih ne morejo divje živali, ki jih vidijo kot plen. Otrokom je bila ta informacija popolnoma nova. Ko sem jim razložila, da ta elektrika živalim ne škoduje, so se umirili.
Drugače pa je takšen pašni pastir zelo dobrodošel na višje ležečih kmetijah blizu gozdov, saj je varovanje živali res poenostavljeno. Tako imajo kmetje dober pregled nad živalmi, ki se pasejo, in lahko opravljajo druga dela na kmetiji, brez skrbi za živino. Postavitev pašnega pastirja je enostavna in cenovno ugodna.
Potrebno je le osnovno vzdrževanje: redno preverjanje žic in napetosti v njih. Vremenske razmere prav tako bistveno ne vplivajo na delovanje pašnega pastirja, zato je pašni pastir več kot dobrodošel na kmetijah, kjer imajo veliko živine, ki se pase zunaj.